France Mihelič FANTASTIČNA BALADA

FANTASTIČNA BALADA FRANCETA MIHELIČA

Leta 2008 smo praznovali stoto obletnico slikarjevega rojstva in minilo je deset let od umetnikove smrti. Zaradi tega dejstva je bilo primerno, da smo umetniku posvetili spominski večer. Slikarja smo se spomnili ob dokumentarnem filmu o njegovem življenju in delu. Film je nastal leta 1985 in je delo režiserja Boštjana Hladnika (1929 – 2006). Za popestritev dogodka smo predstavili kratkometražni film z naslovom Fantastična balada iz leta 1957, ki je prav tako delo Hladnika, ter scenarista, umetnostnega zgodovinarja dr. Lojzeta Gostiša. Gre za zanimivo predstavitev Miheličevega demonskega sveta skozi filmski objektiv.

Fantasticna balada vabilo copy 2

France Mihelič (1907 -1998) se je zapisal v slovenski likovni prostor kot eden izmed naših najpomembnejših slikarjev in grafikov. Rodil se je v Virmašah pri Škofji Loki. Družina se je že zgodaj srečala s smrtjo – še preden se je rodil France, so trije otroci kmalu po rojstvu umrli. S trebuhom za kruhom so se preselili v Ribnico, kjer je oče dobil službo na tamkajšnji železnici. Miheliča je tako kot že prej Janeza Mežana pot zanesla v Zagreb na Likovno akademijo. Z Mežanom, ki je sicer takrat, ko je bil Mihelič sprejet, šolanje na akademiji že zaključil, sta imela iste profesorje, kot je na primer Ljubo Babič, profesor za risbo in barvno tehniko ter Tomislav Krizman, profesor grafike. Ljubljana in z njo Slovenija je Likovno akademijo dobila šele po drugi svetovni vojni. France Mihelič je bil takrat že redni profesor. Predenj pa je bil Mihelič povabljen na akademijo, smo Ptujčani imeli veliko srečo, da ga je pot zanesla tudi k nam, saj je v letih 1936 – 1941 poučeval na ptujski Gimnaziji. Kratko časovno obdobje na Ptuju pa je v njegovem umetniškem ustvarjanju pustilo neizbrisen pečat. Starodavna maska kurent je bila umetnikov ikonografski motiv, ki je postal izhodišče za njegov nadrealističen slikarski svet.

France Mihelič je bil trikrat nagrajen s Prešernovo nagrado za izredne dosežke v Sloveniji na področju umetnosti: prvo je dobil leta 1949 za likovni deli Kolona v snegu in Vaška ječa, drugo leta 1955 za grafični opus in tretjo leta 1965 za umetniško dovršeno idejno zasnovo figuralnega in scenskega inventarja, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice. Režiser te lutkovne predstave je bil Jože Pengov (1916 – 1968), eden utemeljiteljev slovenskega sodobnega lutkovnega gledališča. Žal so Miheličeve lutke leta 1972 zgorele v požaru v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Kratkometražni animirani film Fantastična balada je nastala na podlagi ideje priznanega umetnostnega zgodovinarja dr. Lojzeta Gostiše, ki je poznal oba, mojstra Hladnika in Miheliča. Napisal je scenarij po Miheličevi idejni zasnovi, ki gradi zgodbo na kurentovi oz. še bolje na Miheličevi viziji podoživljanja kurentove fantazme tik pred neizbrisnim izdihom, kar je Mihelič nazorno prikazal na grafiki Mrtvi kurent. Boštjan Hladnik je režiser te fantastične pripovedi, ki skozi animacijo slikarjevih grafik ter demonskih podob vizualno uprizori kratko risanko duhov – strašno dušo pošastnega kurenta. Film je dobil prvo nagrado za režijo na 4. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega filma v Beogradu leta 1957.

Tudi Boštjan Hladnik, ki se je rodil v Kranju, je eminentna oseba slovenskega filma z izvirnim avtorskim opusom; pomemben tudi kot eden prvih, ki je vnesel v slovenski in tedaj jugoslovanski prostor občutljivost in motive francoskega novega vala (Ples v dežju, Peščeni grad). Posnel je tudi dva filma za tujega producenta iz ZRN (Piran Film, Stuttgart): Erotikon (1963) in Maibritt (1964). V devetdesetih je nastopil v manjših vlogah v vrsti kratkih in celovečernih filmov, leta 1999 pa prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo.

Nina Jeza

Zgodovinski arhiv Ptuj in Arhiv Republike Slovenije sta 28. januarja 2008, v Kinu Ptuj priredila filmski večer v spomin Francetu Miheliču.