Matjaž Geder ENKRATNE STISKE

Z opusom ENKRATNE STISKE – Priprave na improvizacijo, se nam predstavlja likovni pedagog iz Murske Sobote, Matjaž Geder, ki nam s slikami in grafikami predstavlja lastno intimno igro. Gre za dualizem, ki ga umetnik vidi v razcepljenosti med materialnostjo nastalega umetniškega dela in psihološkim učinkom osebnostnih stisk, ki do tega dela privedejo, s čimer nas opominja še na neskončnost možnosti odločitev. Igra se z vizualnimi podobami, ki nas odpeljejo v svet metafor in si jih lahko tako razlagamo povsem samosvoje. V razmislek in popotnico ponujam besedno igro: Dualiza Matjaža Gederja združuje dvojnost in biološko dializo. Dualnost, ki se polni s pomočjo prepustnosti membrane.

g_plakat_pop

Dualiza Matjaža Gederja

Navdahnjeni Matjaž Geder se nam predstavlja s svojimi umetniškimi deli v času, ko se podirajo novi berlinski zidovi. Razkrinkovanje dvojnosti človeka, v prvi vrsti sočloveka, onega, ki nam je najbližje, postaja vsakdanja praksa in s tem počasi prehaja v občost. V navado. Taki banalni resnici smo vsi skupaj predolgo obračali hrbet. Za vsak slučaj – da ne bi življenje postalo preveč razmišljujoče.

In to zgolj zato, ker smo načrtno zatisnili oči pred resnico modernega bivanja: da konceptualnosti dvojine pravzaprav ni mogoče uteči. Vsi smo malo razklani – in tisti, ki o tem spregovori, direktno in brez slepomišenja, mora nase pritegniti pozornost publike, ki bi sicer tudi sama ostala v zapečkarstvu doma in udobnosti nevednosti.

Matjaž Geder nam zato, da bi nam pomagal odpreti oči, predstavlja svoj šifrirni sistem: ne le, da ga je moč najti v vsaki sferi človekovega kreativnega delovanja – celo v vsakdanji govorici je mogoče proizvesti simbolizem, ki nas konstantno opominja na neskončnost možnosti odločitev, sporoča umetnik.

Gederjev naslov Enkratne stiske, podnaslovljen kot Priprave na improvizacijo, sporoča prav to besedno igro; igro, ki je z razcepljenostjo med materialnostjo enkratnega grafičnega odtisa ter med psihološkimi učinkovanji osebnostnih stisk človeka prešla mejo zgolj igre. Postala je bojevniška, zmeraj bolj prevratna, recipročno odgovorna: za subjekt, istočasno pa, ker je od njega tako odvisna, da ga skuša udomačiti, tudi za družbo.

Glavno vodilo izdelave grafičnih listov Matjaža Gederja je kombiniranje različnih matric, s čimer se mu razpira možnost raziskovanja različnih tehnik in materialov. Za kombiniranje različnih podlag, uporabo več odtiskovnih medijev ter obvladovanje teksture je potrebno veliko znanja in obvladanja grafične tehnike, kar Matjaž nadgrajuje še s prav posebnim, celo osebnim pristopom k ustvarjanju. Domiselno, hkrati pa tudi z izrazito osebnoizpovedno noto, se pri grafičnih odtisih igra z njemu vsakdanjimi materiali, dopuščajoč subverzivne interpretacije, ki jih izziva z uporabo matric psihotropnih in antidepresivnih substanc, ki jih srečamo v klinični medicini.

Njegova matrica so prazni, torej izrabljeni pretisni omoti tablet Xanax in Invega, s katerimi dobi zanimive, na pop-art spominjajoče grafične odtise, ki jih s kombiniranjem intenzivnih barv še oplemeniti. Vsekakor pa je umetnikov namen bistveno globlji: razkrinkati hoče tiste delčke človeške individualnosti, do katerih ima dostop izključno subjekt sam, s čimer ga (oziroma sebe samega) postavlja v izrazito zavajajoč, odvisniški odnos do družbe, globalnih stisk ter vsakodnevnih psiholoških tegob.

Grafiki Nevrotransmiterjem in Prestol milosti predstavljata tak odtis – tablete Invega in Xanax, ki so indicirane za simptomatsko zdravljenje patološke anksioznosti in stresa, pa tudi paničnih motenj, so njun nosilni element. Umetnik nam predstavlja zelo občutljivo, intimno plat lastnega ustvarjanja, skozi katero odprto spregovori o dualistični motnji, za katero se tako in tako zdi, da ji od časa do časa podležemo prav vsi. Bistvo moderne paranoje, strah pred neuspehom in zavrnitvijo modernega družbenega subjekta kot zaznamovanega, bolnega, dualistično razklanega, nam z Gederjevo grafiko pred oči stopa v vsej svoji dvojnosti vizualnega, torej materialističnega, ter individualno psihološkega konceptualizma.

Zavajanje, na katerega opozarja umetnik, leti na potrošniško družbo svežega tisočletja, ki skuša uporabnika prepričati, da je prav vse, kar mu ponuja, njemu v resnici “nujno” potrebno in tu izključno njemu v korist in slast. Od tu umetnikov grenkobni “Just because you feel it, it doesn’t mean it’s there”.

Naslednja serija grafik, ki spadajo v naslovni opus, je serija del z elementi križa in kroga oziroma točke in linije, povzete po znani otroški igri Križci in krožci (angl. Tic tac toe), pri čemer je zanimiv predvsem izbor naslovov izbranih grafik. Umetnik nas načrtno zapeljuje z dualnostjo pomena – vizualno namreč pridobijo Gederjeve grafike povsem drugačno konotacijo. Zapeljujoč z znano igro Križcev in krožcev nas umetnik mimogrede odpelje v svet metafor, ki si jih seveda razlagamo po svoje. Ponudi nam figure ali prispodobe, s katerimi se srečujemo v svetu sanj. Sanje nam, to je prastara izkušnja, govorijo celotne zgodbe, ki se ob prebuditvi preobrazijo v delčke nekega simbolizma – ali Freudovega simbolizma ali simbolizma sanjskih knjig, to je avtorju popolnoma vseeno.

V opus Enkratne stiske, ki nastaja že od leta 2007, spadajo tudi slike, ki jih Matjaž Geder predstavlja skupaj z grafikami. Poudarjen je kvadratni format, ki predstavlja varianto znaka X oziroma diagonalnost. In kakor je umetnik izviren pri odtisih grafičnih listov in izboru matric, je enako domiseln tudi pri izdelavi slik.

Uporablja izključno platna, slika pa z različnimi umetnimi ali naravnimi materiali. Nekatera platna so prerezana, kar Matjaž pojasnjuje z analogijo na Pollockov action painting. “Ne gre za akcijsko slikanje, ampak za trenutek občutka, ki ga začutim ob nastajanju slike – platno prerežem, ker ob tem začutim sprostitev psihične napetosti, odpravljam ambivalentni šok. Sledim Picassovemu prepričanju o sliki kot vsoti destrukcij, in kot taki se ji skušam karseda pristno približati.”

Gederjeve vizije zahtevajo izrazito veliko posegov na platnu, da ustvarijo kompozicijo in učinek geometrijskega prostora. Uporablja sanitetno mrežo za povijanje ran, ovojnino Invega ter Xanax, pomečkan papir, različne spreje, akril, filtre čajnih vrečk, oglje in pečatnike. Umetnik slika, piše, spreja, lepi, prši, odtiskuje, reže. Razrezane linije zalije z lepilom in s tem pridobi taktilni občutek, reliefnost in večji kontrast med mehkimi sloji in ostrimi linijami, ki jih prepleta z vrisovanjem besed, črk ali pomenov, ki jih začuti ob nastajanju umetniškega dela.

Enkratne stiske tako predstavljajo cikel grafik, slik in del, ki hočejo poudariti neskončnost globaliziranih možnosti. Priče modernega časa, ujeti v trenutek slabosti, pa naj bo to naš lasten ali pa morebiti obči, smo na vsakem koraku ujetniki razcepljenosti subjekta kot onega, ki se mora na eni strani konstantno odločati in aktivno sodelovati pri razvoju lastne usode, medtem ko ga na drugi strani institucije, formalne in neformalne, prepričujejo v resnično vrednost družbene skupnosti kot obče zdravilke, nosilke vsesplošne blaginje ter naše skupne Matere Slave.

Nina Jeza, Artists&Poor’s

 

Matjaž Geder je rojen 28. novembra 1976 v Murski Soboti. Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je nadaljeval študij na Likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je leta 2002 diplomiral. Danes je zaposlen na Osnovni šoli II v Murski Soboti kot likovni pedagog. V Galeriji Murska Sobota vodi likovne delavnice za otroke. Igra v gledaliških in lutkovnih predstavah kot član gledališke skupine Ars altera pars. Ukvarja se z grafiko, ilustracijo in z lutkarstvom. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Med letoma 2001–2003 je objavljal risbe v Reviji za književnost in kulturo Sodobnost. Leta 2010 je izšla knjiga Ars Altera Pars: Narcis in Eho, Lutkovna pravljica za male in velike otroke, ki je opremljena z Gederjevimi ilustracijami.