Sandi Červek, ALEKSANDER ČERVEK TRIO – INTERMEZZO

Cervek-e_vabilo1

Kot hudomušno nakazuje že naslov, reprezentira trio “tro-edini” potencial umetnika, ki se z osebnoizpovedno ustvarjalno medigro za trenutek zaustavi v razcepu skrajnih principov kreativnosti: med racionalnim in emotivnim, da bi tako ujel trenutek, ki mu v glasbi ali v teatru rečemo med-igra. Med-igra v Červekovem ustvarjalnem kontekstu zatorej nujno pomeni natanko isto: subjekt, ujet med prej in kasneje, inhibira pristno bivanje in ga reducira v suspenz, da bi opazovalcu omogočil vpogled v notrino objekta, ki je pravzaprav šele v nastajanju. V intermezzu.

Intermezzo Aleksander Červek tria je predstavitvena instalacija oziroma trodimenzionalna organska umetnina, ki s povezovanjem in sublimacijo različnih medijev osvetljuje umetnikov pristop do nastanka umetniškega dela. Na razstavi so tako na ogled tudi štiri velika črna platna, umetnikovi prepoznavni simboli, ki so Červeka zaznamovala kot mojstra »črnih slik«. Priložnost, ki jo Intermezzo vsekakor izkoristi, omogoča nadgradnjo osnovnega rothkovskega koncepta ‘zgolj’ emocij dregajočega slikarstva: Červek-trio na ogled postavi tudi risbe in barvne slike, ki jih vsebinsko poveže s črnimi najlonkami, poveznjenimi čez platna, ki predstavljajo sublimno ženskost in subverzirano moškost, heglovsko tezo in anti-tezo, sintetizirano v vsakokratni ter edinstveni človekovi biti. Reciklažnim materialom oziroma ready-made objektom Červek vdahne življenje: objektu z najpreprostejšo likovno gesto naslika oči, s čimer le-ta spregleda, se personificira in postane subjekt. Vizualno kreira nasprotje med razumskim in čustvenim, med živim in neživim, med objektom in subjektom, kar umetniške objekte transformira v poslušalce, gledalce, sodnike in kritike – v one-of-us.

Velike črne slike so umetnika popeljale v sam vrh slovenskega sodobnega slikarstva, saj velja za enega najradikalnejših slovenskih slikarjev, ki je svojo pot začel v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je pri nas vladala modernistična nota in so umetniki ustvarjali abstrakcije. Sandi je sliko popolnoma izčrpal in zreduciral: na črno podlago je z dletom vgraviral črno spiralo, ki izraža nadzorovano psihotično stanje – kljub tehnični preciznosti ustvarjanja umetnost vendarle ostaja v prvi vrsti meditativna, kar naj velja tudi za publiko. Slika je ikona, ki nas srka vase, ob čemer začutimo vznesenost in evharistični moment, saj je v svoji črnini izrazito odvisna od vira svetlobe in zato skrivnostna, mistična ali celo božanska.

Tokratna razstava Sandija Červeka ni prvi opus na njegovi ustvarjalni poti. Červek je slikal v moderni maniri barvne abstrakcije in informela, še preden je stopil v črno sliko. Vmes je imel tudi figuralno fazo. Intermezzo pomeni vmesni člen umetnikove modalnosti: Červekov slikarski opus, zaznamovan z absolutno odtujitvijo barv v obliki črnih platen, se nam tokrat razkriva v drugačni, bolj neobremenjeni luči. Komunikacija z risbo, ready-made objekti in z najlonkami ozaljšanimi deli omogoča gledalcu vpogled v zakulisje tistega, kar umetniki navadno uspešno zakrijejo: v kreativni proces nastajanja, ki ne obstoji le v svoji zaključni ter na ogled postavljeni izvedbi, ampak pomeni skupek enakovrednih faz, ki obstojijo ena zraven in zaradi druge. Umetnik torej ustvarja unikatno organsko postavitev v prostoru na določenem kraju in v določenem času. Barvna paleta slik je tokrat zelo pisana, tudi tihožitja so upodobljena en vivo: ne gre za preslikave mrtve narave, temveč je poudarjena živost upodobljenih objektov. Enako velja za risbe, ki delujejo kot študije, a so zaradi ‘oživljenega’ tihožitja in spremljajočih naslovov zabavne in predvsem pozitivne.

Intermezzo predstavlja unikatni moment Červekovega ustvarjanja, freeze v aktualnem času in prostoru, ki s povezovanjem različnih tehnik in vsebin prehaja klasično kuratorsko postavitev in jo nadgrajuje v “site-specific” instalacijo. Slogovno ostaja Červek v postmodernem abstraktnem kolorizmu in novem informelu – poudarjajoč neformalno umetnost brez pravil in oblik, za katerega sicer črni tulipan ni dovolj črn, je pa Červek noir zato izrazito optimističen.

Nina Jeza & Artists&Poor’s

 

 

KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor