Slovenija in Japonska Preko meja / Beyond Boundaries

DIALOGI

Umetniško-strokovna izmenjava prinaša izvrstno priložnost za mreženje domačih in tujih umetnikov, za izmenjave inovativnih praks in likovnega znanja ter za možnosti bodočih sodelovanj. Umetnice in umetniki iz Slovenije in Japonske so ustvarili dela, ki (znova) dokazujejo, da umetnost ovir ne pozna in ne prizna.

Tokratno pokroviteljstvo je prevzelo Veleposlaništvo Japonske v Slovenji. Tako je izbranih šest japonskih umetnikov, Ken Asahina, Maki Kaneko, Suri Maruyama, Harumi Miyatsuka, Koichi Sumi ter Yoshie Tonegawa, katerim se je pridružilo še šest slovenskih umetnikov, Klemen Brun, Maša Gala, Bojana Križanec, Jože Šubic, Etko Tutta in Tomaž Milač, ustvarilo dela v različnih tehnikah. Na skupinski razstavi se s svežo produkcijo slik, skulptur ter instalacij predstavlja dvanajst sodobnih umetnikov različnih starosti iz Slovenije in Japonske.

Razstava v ljubljanski Mestni hiši pomeni osrednji dogodek ob petindvajseti obletnici državnega sodelovanja med Japonsko in Slovenijo. Organizatorji in pobudniki medkulturne razstave in povezovanja Slovenije ter Japonske so umetniki Ken Asahina, Klemen Brun in Maša Gala, ta razstava pa pomeni tudi dolgoročni most in nadaljevanje uspešnega povezovanja, saj se naslednje leto razstava seli še na Japonsko, v Tokio.

Na razstavi lahko obiskovalci vizualno spremljajo razlike ter hkrati povezave japonske in slovenske umetnosti in kulture. Kje so naše stične točke, kje se simbiotično povezujemo, kakšne so ločnice ter kaj pomenijo umetniški presežki obeh kultur. Gre za dialog dveh nacij, ki ju gotovo veže izrazito zanimanje za kulturo ter spoštovanje in spoznavanje tradicije, umetniki pa so tisti, ki s senzibilno afiniteto ustvarijo komunikacijski vezni člen.

V času razstave se bo odvilo tudi veliko spremljajočih dogodkov, saj želijo avtorji obiskovalcem približati zanimivosti japonske kulture v obče. V ta namen se bodo odvili pogovori in predstavitve z umetniki, delavnice za otroke, predstavitve japonske glasbe in drugi.

Ne moremo reči, da japonska kultura v Sloveniji ni prisotna, celo nasprotno. Razširjene so predvsem japonske borilne veščine, kot so judo, aikido in karate, zmeraj bolj pomembno pa postaja tudi gospodarsko povezovanje ter razvoj novih tehnologij v času globalizacije. Eden čarov Japonske namreč je, da ohranja veliko spoštovanje do tradicije, hkrati pa ostaja v vrhu svetovnega razvoja novih tehnologij, izrazito prednost ohranjajo na področju nanorobotike, saj so vsi največji in najboljši sodobni roboti izdelani na Japonskem. Značilno masovno fotografiranje, po katerem so Evropejcem znani japonski turisti, nam predstavlja senzacijo, njim pa pomeni ohranjanje (da o digitalizaciji niti ne govorimo) spominov in nadgrajevanje ter razvoj dediščine na temelju že naučenega in tradicionalno preizkušenega.

Podpora tovrstnim projektom je torej še kako pomembna, saj pomeni tudi izrazito priložnost za lokalno in nenazadnje nacionalno gospodarstvo, kulturo in celo turizem. Čezmejno povezovanje predstavlja tudi spodbujanje integracije drugih kultur, razumevanje drugačnosti, spoštovanje tradicije in premoščanje kulturnih in drugih razlik. Entuziazem in predanost ljudi, ki verjamejo ter hkrati dokazujejo, da lahko z umetnostjo premikamo gore, mogoče pa celo države, je prava popotnica za tovrstna bodoča sodelovanja.

Nina Jeza